MED - trdo delo čebelic
- odlično hranilo
- naravno sladilo
- krepčilo
- pomirjevalo
- daje živilom aromo
- vir mineralnih snovi
- deluje protivnetno in protimikrobno
- pospešuje rast zob in kosti
- otrokom ob rednem uživanju iz hrane bolje črpa magnezijeve spojine
Med je naravno sladilo, ki ne potrebuje postopkov predelave, da postane uporabno.
Kakovost, pestrost izbire in bogastvo arom so prednosti slovenskega medu. Njegova
edinstvena aroma je odvisna od botaničnega izvora, torej od tega, kje čebele nabirajo
nektar ali mano. Kot ogljikov hidrat je med dober vir energije. Med je pravzaprav
invertiran sladkor, sestavljen iz enostavnih, lahko prebavljivih vrst sladkorjev,
predvsem iz glukoze in fruktoze. V sledovih vsebuje še druge vrste sladkorja, vitamine,
minerale in encime. V primerjavi z belim sladkorjem ima med manjši vpliv na količino
glukoze v krvi in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze. V kuhinji uporabljamo
med kot sladilo ali kot dodatek jedem.
Med je popolnoma naraven proizvod, tak, kakršnega so proizvedle čebele. V njem ni
nomenih aditivov (konzervansov). Shranjujemo ga v hladnem, temnem in suhem prostoru,
saj bomo le tako ohranili njegovo kakovost.
Vsak naravni med kristalizira. Različne vrste medu kristalizirajo različno hitro.
To je povsem naravni pojav. Kakovost medu se pri tem nič ne zmanjša. Utekočinimo
ga lahko v vodni kopeli. Pri tem moramo paziti, da medu ne segrejemo na več kot
40°C, saj bomo sicer v njem uničili dragocene snovi.
Medene pijače, pijače za posebne priložnosti
Kakovostne medene pijače so pijače, ki jih čebelarji naredimo iz medu. Namenjene
so zlasti tistim, ki zahtevajo nekaj več, saj to več lahko odkrijejo prav v medenih
pijačah.
MEDICA je proizvod alkoholnega vrenja v vodi raztopljenega medu. Vsebuje
od 9 do 17 vol % alkohola ter do 180g nepovratnega sladkorja (medu). Medico pijemo
ohlajeno na 8 do 10 °C kot aperetiv ali kot desertno pijačo ob slaščicah. Vemo,
da je bila medica pijača naših prednikov, zato jo vsekakor velja pokusiti. V njej
boste odkrili oplemeniteno bogastvo okusov slovenskih medov.
MEDENI LIKER je pijača, narejena iz medenega žganja ali sadnega žganja, ki
mu dodamo med. Vsebuje najmanj 16 vol % alkohola, najpogosteje pa približno 25 vol
%. Le z uporabo kakovostnega žganja in najboljših medov dobimo kakovosten medeni
liker z najrazličnejšimi medenimi aromami, bolj ali manj sladkega okusa, zato je
lahko čudovit aperitiv.
MEDENA PENINA je vrhunec med medenimi pijačami in velik izziv za vsakega
čebelarja - izdelovalca medenih pijač. Izdelana je po klasični - šampanjski metodi.
Medena penina ima enake značilnosti kot medica, vendar je oplemenitena s spremembami,
ki so posledica sekundarnega alkoholnega vrenja v zaprti steklenici in dolgotrajnega
zorenja. Medena aroma, osvežujoč okus ter igrivo iskrenje drobnih mehurčkov uvrščajo
medeno penino med vrhunske pijače. Vsebuje od 10,5 do 15 vol % alkohola. V Sloveniji
smo jo prvič predstavili leta 2005.
Čebelarji občasno izdelujejo tudi druge medene pijače, kot so brezalkoholne sladke
medice, aromatizirane medice, medena žganja, medeno pivo ter druge napitke z medom.
Kakovostne medene pijače lahko dobite pri čebelarjih in v čebelarskih trgovinah,
žal pa le v majhnem številu lokalov. Kakovost medenih pijač čebelarji zagotavljamo
z blagovno znamko za slovenski med in s priznanji na že tradicionalnih, vsakoletnih
ocenjevanjih medenih pijač v Mariboru.
Dobro je vedeti
- vsaka vrsta medu daje jedi ali pijači svojo aromo
- za nespečnost si pred spanjem zmešamo z mlekom kostanjev med in ga popijemo, lahko
pa zaužijemo tudi samo kostanjev med
- temni medovi (kostanjev, gozdni, smrekov, hojev) sodijo v medenjake in močnejše
jedi, svetli medovi (cvetlični, akacijev) pa v nežnejše pecivo, k mandljem, lešnikom,
marcipanu ter v zavitke in sadne solate
- zaradi visoke vsebnosti fruktoze je med slajši od belega sladkorja
- da si olajšate delo z oljem namažite posodo v kateri tehtate med
- med veže in zadrži vlago, zato bo vaše medeno pecivo dolgo časa ostalo sveže
- med zmanjšuje drobljenje peciva
- če uporabimo med, bo kruh ali pecivo lepše rumeno zapečeno
- pecite pri nekoliko nižji temperaturi, saj boste s tem preprečili čezmerno porjavitev
peciva
- če uporabljate recepte za beli sladkor vzemite nekaj manjšo količino medu, kot je
predpisana količina sladkorja ter uporabite za petino teže dodanega medu manj tekočine
Zakaj uživati čebelje pridelke slovenskih čebelarjev?
KAKOVOST → Da bodo nam čebelji pridelki pomagali krepiti in ohranjati
naše zdravje morajo biti kakovostni in varni. Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen,
če je skladiščen v ustreznih razmerah. Med, ki je shranjen na toplem, veliko hitreje
izgublja svojo vrednost. Kakovost medu ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velike
razdalje in skladiščenje v neustreznih razmerah. Med in drugi čebelji pridelki slovenskih
čebelarjev pa pridejo v naše roke tako rekoč neposredno iz čebeljega panja, zato
je ohranjena tudi njihova kakovost.
DOMAČE OKOLJE → Ko uživamo med ali druge čebelje pridelke, je pomembno,
da uživamo hrano iz okolja, v katerem živimo, saj tako v naše telo ne vnašamo snovi,
ki so našemo organizmu tuje. Če namreč v telo vnašamo snovi iz tujega okolja, je
veliko več možnosti, da se pojavi alergija.
SLEDLJIVOST → Poleg tega slovenski čebelarji zagotavljamo sledljivost.
Na nalepki je poleg točnega izvora medu označen tudi poln naslov čebelarja, ki je
med pridelal. To je velika razlika od označb nekaterih medov, ki so opredeljeni
kot "mešanica medov držav, ki so ali niso članice ES".
OPRAŠEVANJE → Ne nazadnje pa je vrednost medu in drugih čebeljih pridelkov
veliko manjša od koristi čebel, ki jo imamo od njihovega opraševanja rastlin. Čebelam
kot najpomembnejšim opraševalkam se lahko zahvalimo za raznovrstnost v naravi. In
ko boste prihodnjič kupovali med, ga kupite pri slovenskem čebelarju, kajti s tem
ne boste storili nekaj dobrega samo za svoje zdravje, ampak tudi za opraševanje,
s tem pa boste dejavno skrbeli tudi za okolje, v katerem živite.
(Zakaj uživati čebelje pridelke slovenskih čebelarjev?) - Andreja Kandolf, univ.
dipl. biol.
Vir zloženke: Čebelaska zveza Slovenije, Čebelarska svetovalna služba in Čebelarska
zveza Zgornje Gorenjske